Bil si bel galeb v sončni žarek jutra ujet,
tvoja tiha misel je v tišino skrila zven besed,
ko si iskal v sebi sijaj neba v oblaku iz želja,
sam postal neskončna kaplja si morja.

Sedaj je prišel čas slovesa – Florjan, četudi s solzami v očeh smo te danes pospremili na zadnjo pot. Kako opraviti z bolečino ob izgubi sina, prijatelja, gasilca,… Človek v svojem srcu začuti, da mora onstran tega sveta biti svetloba brez vsake sence, ljubezen brez bolečine, sreča brez kančka tesnobe. Če v tem prepričanju danes spremljamo našega kolega, potem to slovo ni nekaj dokončnega, kajti v veri vemo, da je že na cilju.

Kot mlad, razposajen fant si se nam pridružil že v svojih najstniških letih. Sprva zaradi družbe in prijateljev, vendar z leti si pridobil dragocene izkušnje v našem poslanstvu. Vstop v operativne vrste je bila samo posledica tvoje neustavljive volje in zavedanja; da gasilec ni le hobi pač pa odgovornost do bližnjega; pomagati mu v vsakem trenutku in ti si to znal in tudi delal. Pečat, ki si ga pustil v delovanju na operativnem področju, je zgled za bodoče generacije, katere si tudi sam poučeval in jim skušal vliti nesebičnost in pripadnost društvu. Nikdar se nisi pritoževal na intervencijah: da si moker, da si premražen, da si utrujen, … najprej je bilo potrebno opraviti zadano, šele potem si poskrbel zase.

Prekmalu, mnogo prekmalu te je usoda iztrgala iz naših vrst. Kljub tvoji mladosti: se dela, časa, energije, … ki si ga pustil v društvu, ne da opisati z besedo; pa vendar »neprecenljivo« – HVALA TI FLORJAN v imenu vseh, ki si jim pomagal v stiski, v imenu vseh, katerih zahvala je ostala neizrečena, v imenu vseh nas, ki smo ponosni, da smo te poznali, ki smo ponosni, da si bil eden izmed nas.

Ko nas tesno objema žalost in bolečina ob izgubi, nikar ne pozabimo, da so nam ostali spomini. Obujajmo in čuvajmo jih – saj so dragoceni in na koncu nam ostanejo, kot zaklad s katerim si kupujemo čas v labirintu življenja. Ne nazadnje ti to tudi dolgujemo, saj se ti bomo le tako lahko skromno oddolžili za vso tvojo požrtvovalnost, nesebičnost, predanost, načinu življenja ki si ga ljubil: biti gasilec z dušo in srcem.

Molče s solzami se borimo,
»Naj bo le mora!«, si želimo
a žal, nebo nas ne posluša
od žalosti boli nas duša.
Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca.
premalo sreče si užil,
za svojo smrt premlad si bil.

 

Gasilci PGD Moste